Če nek sistem v svojem racionalizmu ustvari-udejanji senco, prihaja ta iz sence iracionalizma, z nesprejemanjem, zanikanjem načel višjega principa.
Načelo višjega principa, karkoli že ta predstavlja vsakemu posamezniku, kakorkoli ga že imenujemo, niti ga ne želim imenovati, v svojem neobsojanju ne prepoznava zunanjih dejavnikov, ideologije, ne prepoznava iluzorne igre sistema, ne prepoznava niti utemeljenih 'resnic' zavite v pravičnost, ne prepoznava ustvarjenih moralnih vrednot, ne razvitih ciljev v socializaciji družbe, ne prepoznava upora, ne protesta.
Načelo višjega principa, ki v svojem neobsojanju ne prepoznava 'resnic' na osnovi lastnih prepričanj, privzgojenih vzorcev in pravil in ne prepoznava človeški princip 'dobrega in zla'.
Načelo višjega principa, ki podira in presega celoten spekter racionalizma, kateri dopušča vsak odsev v svetu zrcal (zakon zrcaljenja), z namenom samoraziskovanja, samorefleksije in s tem ponuja dostop do mogoče samorealizacije. Iz vidika materializma bi se lahko reklo, da je determinizem primarni mehanizem, a s tem zanemarimo kompleksnost dejavnikov, ki so v celoti večdimenzionalni. S tem se pa spregleda tudi človeški faktor in možnost njegove integracije, katera se posledično lahko poravna-uravnovesi z zunanjim svetom.
Načelo višjega principa, ki je v svojem absolutu delujoč sistem vsakega posameznika in ki iz svojega bistva ponuja 'stranski produkt', kateri se v snovnem svetu manifestira-zrcali kot narava.
Narava, ki v svojem neobsojanju ne prepoznava zunanjih dejavnikov, ideologije, ne prepoznava iluzorne igre sistema, ne prepoznava niti 'utemeljenih' resnic, zavite v pravičnost, ne prepoznava ustvarjenih moralnih vrednot, ne razvitih ciljev v socializaciji družbe, ne prepoznava upora, ne protesta.
Narava, ki v svojem neobsojanju ne prepoznava 'resnic', na osnovi lastnih prepričanj, privzgojenih vzorcev in pravil in ne prepoznava človeški princip 'dobrega in zla', prepoznava in sprejema pa tok-osnovno načelo višjega principa.
Zgodovina, ki se v svojem racionalizmu ponavlja s cikli, kateri se zrcalijo iz nekega jedra, kot nezavedni proces iz ozadja, se ultimativno ne pokažejo kot rešitev, vsaj ne dolgoročno.
Odrešitev se lahko tako pokaže le preko posameznika, z njegovim pristopom ali vsaj približkom, z razumevanjem višjega principa, ki je del narave, kot tudi osnovni naravni princip človeka, njegovih skritih psiholoških in transpsiholoških procesov, katere lahko uporabimo za integracijo notranjih nezavednih procesov in s tem spodbudimo primarni mehanizem, kateri se kot efekt valovanja prenaša na ostalo populacijo in se sčasoma zaradi določenih zakonitosti pokažejo kot rezultat v zunanjem svetu.
Avtor: Luka Višnikar
